... I ne trogaj telefona, Ja to znaju, ty je mojesh:
Krome schastja est' zima, prostuda, prosto nevezen'e!
V voskresenje ty je budesh ulybatsja
I kazat'sja, mejdu prochim, luchshe vseh...

Vokrug vseh tak mnogo, a v armiju zabirjut imenno togo, s kem Ja. Eto chto, ironija sud'by? Ha-ha-ha! Sud'ba poshutila, ja posmejalas'. A dal'she chto?

под Nochnye Snaypery...
в голове... chelovecheskoe mjaso sladko na vkus...

Ja tak beznadejno popala...

под Zemfira
в голове... nichego ne hochu...